| 中文简介: |
分子工具(DNA序列、DNA指纹)的应用在过去20年里给生物地理学研究带来了革命性的变化。分子生物地理学可以归纳为系统地理学，这是约翰·阿维塞20年前创造的一个术语。它描述的是探索和解释家谱的地理分布的科学分支。在我的演讲中，我将讨论以下几个问题:为什么要在生物地理学研究中使用分子标记?2. 使用了哪些类型的分子标记，数据是如何产生的，它们是什么样子的?3.哪些问题可以用分子数据来回答，哪些问题不能?为了说明上述观点，我将提出一些研究，探讨冰河时代的冰川作用对阿尔卑斯山植物群的影响，以及欧盟第六次框架计划(EU six framework project)。作为分子数据、生境数据和物种分布数据整合的实例。该项目的一个起点是物种丰富度是生物多样性评估最广泛使用的衡量标准。然而，正是种内多样性(遗传多态性)代表了每个物种在不断变化的环境中的进化和适应潜力。本项目的主要目的是研究种内多样性与物种丰富度或生境变异之间可能存在的相关性。目标是:(i)和解释可能会在国米之间的关系——以及intraspecifi c植物多样性和栖息地的变化,(2)精心设计的建模方法来预测种内植物多样性,更有效地使用代理访问,大规模,(3)建立一个保护区网络的设计工具来有效地确保自然遗传资源的可持续管理。以阿尔卑斯山脉和喀尔巴阡山脉为模型系统，提出了下列问题:(i)种内/种间生物多样性是否一致?(二)经常与冰川区同时出现的高地方性地区是否具有很大的种内多样性?以环境参数为特征的生境变异是种内和种间多样性的良好代表吗?为了实现这一目标，利用25个模型物种的分子标记绘制了物种间的多样性图，主要利用现有的植物分布数据绘制了同一区域的物种丰富度图。此外，还编制了生境多样性地图的环境数据，最后对这些地图进行比较，找出这些变量之间可能的相关性。--- Uporaba molekularnih orodij (zaporedje DNA, prstni odtis DNA)我诉zadnjih dvajsetih letih prevetrila biogeografske raziskave。predstavlja tisto znanost的Molekularno biogeografi jo lahko povzamemo kot filogeografijo (izraz je skoval John Avise)， razlaga geografsko raz&scaron的ki odkriva, irjenost genealo&scaron的kih linij。普雷斯塔维尔·博姆(Predstavil bom naslednja vprašanja: 1。Zakaj uporabljati molekularne markerje诉biogeografskih raziskavah?2. 在vrste Tipe molekularnih markerjev,načine pridobivanja podatkov。3.你在哪里?Kot引物povezovanja molekularnih，美国国家卫生研究院podatkov o razširjenosti vrst bom predstavil raziskavo poledenitev med ledenimi dobami na alpsko floro in evropski program 6。okvira INTRABIODIV。Izhodišče tega projekta我bilo dejstvo,哒我pestrost vrst najpogostejš我kazalnik biodiverzitete。Vendar pa intraspecifična raznolikost(genetski polimorfizem)predstavlja evolucijsko在prilagoditveno močvsake od vrst v spreminjajočih se okoljih。地中海Glavni poudarek projekta我bila možnost povezave intraspecifično raznolikostjo在pestrostjo vrst盎司ranolikostjo habitatov。Cilji所以箱内:1)poiskati razložiti možna razmerja地中海国际米兰——intraspecifično raznolikostjo rastlin ter habitatno raznolikostjo,2)izdelati模型咱napoved intraspecifične raznolikosti rastlin v velikem obsegu z uporabo bolj dostopnih nadomestkov,3)določiti orodja咱izdelavo mreže zaščitenih območij s tem zagotoviti učinkovito trajnostno upravljanje naravnih genetskih virov。Želeli smo odgovoriti na naslednja vpraš安雅,pričemer smo uporabili Alpe在Karpate科特modelna sistema:1)阿里obstaja skladnost地中海内部——interspecifično raznolikostjo吗?2)阿里imajo območja z大的pojavnostjo endemitov在obenem tudi ledenodobnih reliktov维索科stopnjo intraspecifične raznolikosti吗?3)阿里所以habitatne razlike,ki》določajo okoljski parametri,罗伯特približek咱内部——interspecifično raznolikost吗?大比丘;以,smo pregledali intraspecifično raznolikost z molekularnimi markerji pri 25 modelnih vrstah。Na istih območjih smo ocenili vrstno pestrost工业区dostopnih podatkov o razširjenosti rastlin。Okoljske podatke smo vklju kot kazalnike habitate raznolikosti。在koncu smo vse tri vrste podatkov primerjali, bi našli morebitne povezave med vsemi - spremenljivkami。
|
| 课程简介: |
The application of molecular tools (DNA sequences, DNA fingerprinting) has revolutionized biogeographic research over the last two decades. Molecular biogeography can be summarized under “phylogeography”, a term coined by John Avise twenty years ago. It is describing the branch of science that explores and interprets the geographical distribution of genealogical lineages. In my presentation, I am going to discuss the following issues: 1. Why should we use molecular markers in bio geographical research? 2. Which types of molecular markers are being used, how are the data generated and how do they look like? 3. Which questions can be answered with molecular data and which ones not? To illustrate the above points, I will present studies that explored the effect of the glaciations of the ice ages on the flora of the Alps as well as the EU 6th framework project “INTRABIODIV” as an example for the integration of molecular data, habitat data and species distribution data. A starting point for that project was that species richness is the most widely used measure for biodiversity assessment. However, it is intraspecific diversity (genetic polymorphism) that represents the evolutionary and adaptive potential of each species in changing environments. The main point of the project was to study possible correlations between intraspecific diversity and species richness or habitat variation. The objectives were: (i) to fi nd and explain possible relationships among inter- and intraspecifi c plant diversity and habitat variation, (ii) to elaborate a modeling approach to predict intraspecific plant diversity, using more efficiently accessible surrogates, on a large scale, (iii) to establish tools for the design of a network of protected areas to effectively ensure the sustainable management of natural genetic resources. The following questions were asked, using the Alps and the Carpathians as model systems: (i) Is there congruence between intra-/interspecific biodiversity? (ii) Do areas of high endemism, often coinciding with glacial refugia, harbour a great degree of intraspecific diversity? (iii) Is habitat variation, characterized by environmental parameters, a good surrogate for intra- and interspecific diversity? In order to accomplish the aims, intraspecific diversity was mapped by using molecular markers in 25 model species, the species richness was mapped on the same area using mainly existing data on plant distributions. Furthermore, environmental data were compiled for a map of habitat diversity, and finally these maps were compared to find possible correlations among these variables. ---- Uporaba molekularnih orodij (zaporedje DNA, prstni odtis DNA) je v zadnjih dvajsetih letih prevetrila biogeografske raziskave. Molekularno biogeografi jo lahko povzamemo kot filogeografijo (izraz je skoval John Avise) in predstavlja tisto znanost, ki odkriva in razlaga geografsko razširjenost genealoških linij. Predstavil bom naslednja vprašanja: 1. Zakaj uporabljati molekularne markerje v biogeografskih raziskavah? 2. Tipe molekularnih markerjev, načine pridobivanja in vrste podatkov. 3. Na katera vprašanja lahko odgovorimo z molekularnimi podatki in na katera ne moremo? Kot primer povezovanja molekularnih, habitatnih in podatkov o razširjenosti vrst bom predstavil raziskavo o posledicah poledenitev med ledenimi dobami na alpsko floro in evropski program 6. okvira INTRABIODIV. Izhodišče tega projekta je bilo dejstvo, da je pestrost vrst najpogostejši kazalnik biodiverzitete. Vendar pa intraspecifi čna raznolikost (genetski polimorfizem) predstavlja evolucijsko in prilagoditveno moč vsake od vrst v spreminjajočih se okoljih. Glavni poudarek projekta je bila možnost povezave med intraspecifi čno raznolikostjo in pestrostjo vrst oz. ranolikostjo habitatov. Cilji so bili: 1) poiskati in razložiti možna razmerja med inter- in intraspecifi čno raznolikostjo rastlin ter habitatno raznolikostjo, 2) izdelati model za napoved intraspecifi čne raznolikosti rastlin v velikem obsegu z uporabo bolj dostopnih nadomestkov, 3) določiti orodja za izdelavo mreže zaščitenih območij in s tem zagotoviti učinkovito trajnostno upravljanje naravnih genetskih virov. Želeli smo odgovoriti na naslednja vprašanja, pri čemer smo uporabili Alpe in Karpate kot modelna sistema: 1) Ali obstaja skladnost med intra- in interspecifično raznolikostjo? 2) Ali imajo območja z veliko pojavnostjo endemitov in obenem tudi ledenodobnih reliktov visoko stopnjo intraspecifične raznolikosti? 3) Ali so habitatne razlike, ki jih določajo okoljski parametri, dober približek za intra- in interspecifično raznolikost? Da bi dosegli naš namen, smo pregledali intraspecifično raznolikost z molekularnimi markerji pri 25 modelnih vrstah. Na istih območjih smo ocenili vrstno pestrost iz dostopnih podatkov o razširjenosti rastlin. Okoljske podatke smo vključili kot kazalnike habitate raznolikosti. Na koncu smo vse tri vrste podatkov primerjali, da bi našli morebitne povezave med vsemi spremenljivkami.
|
图 书 馆