动物传统Animal traditions / Živalski običaji |
|
课程网址: | http://videolectures.net/bzid2010_jablonka_at/ |
主讲教师: | Eva Jablonka |
开课单位: | 特拉维夫大学 |
开课时间: | 2010-11-22 |
课程语种: | 其它 |
中文简介: | 什么是动物文化?“文化”难道不是人类独有的特征吗?如果有什么可以被称为“动物文化”或“动物习俗”,它是什么?它与人类文化有何不同?要回答这些问题,必须首先定义“文化”一词。由于文化的特征之一是随着时间的推移而变化,因此有必要澄清文化演变的含义。 文化通常可以定义为一个社会可转移的行为模式、偏好和动物活动产品的系统,这些行为模式、喜好和产品是一组社会(社会)动物的特征。传播的行为可以是技能、习俗、习惯、信仰、倾向等等。以这种方式定义文化,“文化进化”可以是社会传播趋势、模式或人群行为产物的性质和频率随时间的变化。从其他学科学习或通过其他学科学习,被称为“社会学习”,是这种转移的基础过程之一,但这并不是社会互动影响动物行为并导致习俗的唯一方式。早期的社交互动,例如。与母亲的早期接触从根本上改变了生长行为,并在后代中得到更新,导致了行为印记(未来对刺激反应阈值的改变),而不是社会学习。 今天,许多生物学家接受了动物具有上述定义意义上的文化(习俗)和文化进化的观点。Avital和Jablonka(2000)证明,动物习俗非常普遍,几乎涉及动物生活的所有方面,包括栖息地选择、食物选择、食物加工、捕食和防御、交配、养育子女以及与群体其他成员的社会互动。早期的社会交往会产生特别强烈、持久的影响,一些习俗也非常稳定。动物习俗是如何形成的?学习是创新和保存旧事物的源泉。动物物种的高度行为和生理多样性(可塑性)使动物能够以多种适当的方式应对新的挑战。其中一些解决方案可能不仅仅具有短期意义,因为它们被保存了下来。父母的照顾和为人父母的传统可以通过降低从错误中学习的成本,使后代在应对新环境时的行为与父母相似。对欧洲兔子的实验表明,幼犬通过多种方式获得有关其母亲饮食习惯的信息,这些习惯会影响它们的营养行为。这些实验表明,信息已经在怀孕期间(可能通过胎盘或子宫内的环境)、母乳喂养期间(或通过牛奶或母亲的气味)以及喂养粪便时传播。传递的信息使小狗能够了解它们母亲的饮食习惯。当小狗离开巢穴时,知道什么是好的、安全的食物是至关重要的。Avital和Jablonka(2000)给出了许多其他例子,表明信息是通过母亲在怀孕期间排泄的影响胚胎发育的物质,通过乳汁、粪便和唾液以及母亲和父亲对幼犬的各种形式的行为传递给幼犬的。 |
课程简介: | What are animal cultures? Is not “culture” something which is specific to human beings? And if there is something that we may call “animal cultures” or “animal traditions”, what is it and in what way is it different from human culture? In order to answer such questions, it is necessary to first define culture. And since one of the hallmarks of culture is that it changes historically, it is also necessary to clarify what cultural evolution means. Culture can be generally defined as a system of socially transmitted patterns of behavior, preferences, and products of activities that characterize a group of social animals. The transmitted behaviors can be skills, practices, habits, beliefs, predispositions, and so on. Once culture is defined in this way, “cultural evolution” can be seen as the change, through time, in the nature and frequency of socially transmitted preferences, patterns, or products of behavior in a population. Learning from or through other individuals, which is known as “social learning”, is one process that can underlie such transmission, but it is not the only way that social interactions can affect behavior and lead to traditions. Early social interactions, for example very early interactions with the mother that profoundly alter the behavior of her offspring and are reconstructed in subsequent generations, can lead to developmental priming (altering the threshold of responses to future stimuli), rather than social learning. Today, the notions that animals have culture (traditions) and cultural evolution in the sense just defined are accepted by many biologists. Avital and Jablonka (2000) argued that animal traditions are very common and are associated with almost every aspect of an animal’s life, including habitat choice, food preferences and food handling, predation and defense, aspects of mating, parenting, and social interactions with other group members. Early social interactions can have particularly strong, long-term effects, and some traditions are very stable. Kaj so živalske kulture? Ni “kultura” nekaj, kar je značilno le za ljudi? In če obstaja nekaj, kar bi lahko imenovali “živalske kulture” ali “živalski običaji”, kaj je to in kako se razlikuje od človeške kulture? Če želimo odgovoriti na ta vprašanja, je treba najprej opredeliti izraz kultura. In ker je ena od značilnosti kulture, da se sčasoma spreminja, je treba razjasniti, kaj pomeni kulturna evolucija. Kulturo lahko na splošno opredelimo kot sistem družbeno prenosljivih vedenjskih vzorcev, nagnjenj (preferenc) in proizvodov živalske dejavnosti, ki so značilni za skupino družbenih (socialnih) živali. Vedenja, ki se prenašajo, so lahko veščine, običaji, navade, prepričanja, predispozicije in podobno. Če kulturo opredelimo na ta način, je »kulturna evolucija « lahko sprememba v teku časa v naravi in pogostosti družbeno prenosljivih nagnjenj, vzorcev, ali proizvod vedenja v populaciji. Učenje od drugih osebkov ali prek njih, ki je poznano kot »družbeno učenje «, je eden od procesov, ki so osnova takemu prenosu, a ni edini način, pri katerem družbene interakcije vplivajo na vedenje živali in vodijo k običajem. Zgodnje družbene interakcije, npr. zelo zgodnji stiki z materjo, ki zelo globoko spremenijo vedenje naraščaja in so obnovljeni tudi v naslednjih generacijah, prej vodijo k vedenjskem vtisnjenju (sprememba praga za odziv na dražljaje v prihodnosti) kot k družbenem učenju. Danes mnogi biologi sprejemajo idejo, da imajo živali kulturo (običaje) in kulturno evolucijo v smislu zgornje definicije. Avital in Jablonka (2000) dokazujeta, da so živalski običaji zelo pogosti in povezani s skoraj vsemi vidiki življenja živali, vključno z izbiro habitata, izbiro hrane, obdelavo hrane, plenilstvom in obrambo, parjenjem, starševstvom in družbenimi interakcijami z drugimi člani skupine. Zgodnje družbene interakcije imajo lahko še posebno močan, dolgotrajen vpliv in nekateri običaji so zelo stabilni. Kako se oblikujejo živalski običaji? Učenje je vir inovacij in ohranitve starega. Velika vedenjska in fiziološka raznolikost (plastičnost) znotraj živalskih vrst omogoča, da se na nove izzive živali odzovejo na več kot en ustrezen način. Nekatere od teh rešitev imajo lahko več kot le kratkoročen pomen, zato ker se ohranijo. Starševska skrb in zapuščina starševstva lahko povzročita, da so potomci podobni staršem v vedenju, kako se odzivajo na novo okolje, tako da se zmanjša cena učenja z napakami. Poskusi z evropskimi kunci kažejo na raznolikost poti, po katerih mladiči pridobijo informacijo o prehranjevalnih nagnjenjih svoje matere, ki vplivajo na njihova prehranska vedenja. Ti poskusi kažejo, da se informacija prenaša že med brejostjo (predvidoma prek posteljice oz. okolja v maternici), med dojenjem (ali z mlekom ali prek materinega vonja) in pri hranjenju z materinimi iztrebki. Prenesene informacije omogočajo mladičem, da spoznajo materina prehranjevalna nagnjenja. Ko mladiči zapustijo gnezdo, je ključnega pomena, da vedo, kaj je dobra in varna hrana. Avital in Jablonka (2000) sta podala še mnoge druge primere, ki kažejo na to, da se na mladiče prenašajo informacije prek snovi, ki jih izloča mati v času brejosti in ki vplivajo na embrionalni razvoj, prek mleka, iztrebkov in sline ter različnih oblik materinskega in očetovskega vedenja do mladičev. |
关 键 词: | 动物文化; 行为模式; 社会学习 |
课程来源: | 视频讲座网 |
数据采集: | 2023-04-13:chenjy |
最后编审: | 2023-05-13:chenjy |
阅读次数: | 25 |